Twitter   
 slo 
 eng 
 
 

O NAS

 

Poslanstvo vizija cilji

 

Zgodovinski mejniki

 

Osebna izkaznica UKCL

 

Vodstvo in uprava UKCL

 

Katalog informacij javnega značaja

 

Svet zavoda UKCL

 

Statut UKCL

 

O spletni strani

 

Časopis UKCL

 

JAVNA NAROČILA

 

POSLOVANJE UKCL

 

MEDIJI IN JAVNOST

 

ISKANJE ZAPOSLITVE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

NOVICE

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

REKLAMACIJE RAČUNOV

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

POVEZAVE

 

HELIPORT

 

ZEMLJEVID STAVB

 

Zgodovinski mejniki

Zahvala za ustanovitev bolnišnice v Ljubljani gre Jožefu II., ki je leta 1786, dve leti po svojem obisku v Ljubljani, na katerem se je zavzel za ustanovitev bolnišnice, podpisal odlok o ustanovitvi Civilne bolnice v Ljubljani. Za bolnišnico so določili samostan diskalceatov na Ajdovščini. Vodenje so prevzeli usmiljeni bratje iz Trsta. Ko so Francozi leta 1813 zapustili Ljubljano, je bolnišnico na Ajdovščini prevzela mestna občina, leta 1849 pa dežela Kranjska. Leta 1865 je bila na Poljanah odprta otroška bolnišnica.

Ker zgradba stare Civilne bolnice ni več zadoščala za vse bolnike, je deželni zbor leta 1888 ukazal izgradnjo nove bolnišnice. Izgradnja nove, Deželne bolnice se je pričela 1893, dokončana pa je bila 1895. Zgrajena je bila v paviljonskem sistemu, v njej pa je bilo 568 postelj. Prvo leto delovanja je bolnišnica sprejela 5.420 bolnikov, leta 1911 pa je število naraslo na 10.479. Bolnišnica je imela centralno parno kurjavo, parno kuhinjo in pralnico ter električno centralo.

Med obema vojnama je skrb za zdravstvo od deželne vlade v Ljubljani prevzela osrednja vlada v Beogradu, ki je sicer kupila zgradbo za žensko bolnišnico, za izgradnjo novih ali razširitev starih pa ni skrbela. Leta 1927 je bolnišnico prevzela v upravljanje ljubljanska oblastna samouprava, kar je bila za bolnišnico nedvomno koristno, saj so bili nemudoma narejeni načrti za preureditev in dograditev bolnišnice. Število bolnikov je po letu 1918 naraščalo in doseglo število 15.000 bolnikov letno. Tako je ostalo do leta 1927, ko je število bolnikov začelo hitro rasti. Leta 1938 je bilo sprejetih že 31.419 bolnikov, leta 1940 pa že 35.600.

Med okupacijo se je dotok bolnikov precej zmanjšal, zaradi vojnih razmer pa je bila povprečna ležalna doba daljša, tako da se število oskrbnih dni ni bistveno spremenilo.

Pristojni so si zaradi težkih pogojev dela že pred II. svetovno vojno prizadevali, da bi Ljubljana dobila novo bolnišnico. Stanje se je po letu 1945 nekoliko popravilo, vendar se je kmalu znova pokazala potreba po večjih prostorih in boljših pogojih dela. Tako se je 13. julija 1966 pričela gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra.

Prvotni načrt je predvideval gradnjo stolpnice z devetnajstimi nadstropji in 896 bolniškimi posteljami. Načrte so večkrat spreminjali, končno pa so se odločili za osem etažni objekt, v katerem je bilo urejenih 1.100 bolniških postelj. Postopoma so jih od leta 1970 začeli zasedati bolniki, premeščeni z nekaterih oddelkov Kliničnih bolnic.

Gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra je trajala skoraj 10 let, slovesna otvoritev Kliničnega centra pa je bila 29. novembra 1975.

Klinične bolnice so leta 1970, pred vselitvijo v novo stavbo, imele 2.800 postelj, sprejele so 1,328.611 bolnikov, oskrbnih dni je bilo 70.311, povprečna ležalna doba pa je bila 18,9 dni. Zaposlovale so 2.387 oseb, od tega 258 zdravnikov in 467 medicinskih sester.

Konec leta 1994 je imel Klinični center v vseh svojih bolnišnicah 3.696 bolniških postelj, zdravljenje je nudil 96.756 bolnikom. Oskrbnih dni je bilo 1,074.195, povprečna ležalna doba pa 11,10 dni. Zaposlenih je bilo 6959 uslužbencev, od tega 874 zdravnikov in 2620 medicinskih sester.

Leta 1996 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o preoblikovanju javnega zavoda Klinični center Ljubljana, na podlagi katerega je svet zavoda sprejel nov Statut organizacije. S tema aktoma so bile natančneje opredeljene temeljne dejavnosti Kliničnega centra - zdravstvena dejavnost ter izobraževalna in raziskovalna dejavnost Ustanovitelju - Republiki Sloveniji - oziroma Vladi republike Slovenije v njenem imenu, so bila dana večja upravljavska pooblastila kot doslej, funkcija managementa pa je bila razdeljena na generalnega in strokovnega direktorja.

S 1.1. 1998 sta se iz Kliničnega centra izločila SPS Psihiatrična klinika ter Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (Golnik). Konec leta 1998 je imel KC 2700 postelj in 6027 zaposlenih. V tem letu se je v KC zdravilo 84.500 bolnikov, v ambulantah pa je bilo opravljenih 670.000 pregledov.

Od leta 2000 se je začela pospešeno uveljavljati računalniška tehnologija, tako so zaposleni pridobili pravico do kreiranja in uporabe e-pošte s končnico kclj.si.

Leta 2007 je bila končana gradnja 11.500 kvadratnih metrov velike Nevrološke klinike, za katero je bil temeljni kamen položen leta 1997. Začela se je gradnja nove ljubljanske urgence, DTS (Diagnostično-terapevtske službe), ki bo predvidoma končana leta 2012.

Leta 2009 je bila, po 15 letih od začetne pobude civilne pobude, končana gradnja nove Pediatrične klinike v Ljubljani, prav tako sta bili v veliki meri sta zaključeni dozidava in prenova Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL).

Leta 2013 je bil na strehi UKC Ljubljana odprt heliport. Heliport pomeni pomembno pridobitev za paciente v celotni državi in v tujini, saj bolnike s helikopterji lahko prepeljemo neposredno na UKC Ljubljana in s tem prihranimo življenjsko pomembne sekunde.
 

dokumenti/zgodovina-1.jpg

 

dokumenti/zgodovina-2.jpg